Kaj je mikromobilnost?
Mikromobilnost se nanaša na majhne, lahke prevozne naprave, zasnovane za kratke vožnje, običajno v urbanih območjih.
Te naprave, ki so lahko električne ali na človeški pogon, vključujejo ročne skiroje, električna kolesa in električne skiroje, ki običajno delujejo s hitrostjo pod 25 km/h.
Namenjeni so posameznim potnikom, lahko pa prevažajo tudi tovor. Mikromobilnost vključuje tako zasebna kot tudi souporabna vozila, pogosto integrirana z javnimi prevoznimi sistemi za izboljšanje povezljivosti.
Mikromobilnost sega od aktivnih načinov, kot sta hoja in kolesarjenje, do rolk, električnih koles, skirojev, invalidskih vozičkov in skuterjev.

Ko govorimo o mikromobilnosti moramo upoštevati sledeče:
- Poganjajo jo ljudje ali elektrika
Mikromobilnost je lahko električna in na človeški pogon. Mikromobilnost vključuje hojo in kolesarjenje (na človeški pogon), pa tudi električna kolesa, tovorna kolesa, invalidske vozičke, skiroje in drugo. Takšna majhna vozila se štejejo za mikromobilnost, če delujejo s hitrostjo pod 25 km/h.– Za prevoz potnikov in blaga
Mikromobilnost je lahko namenjena tako prevozu potnikov kot tovoru. Medtem ko mikromobilnost običajno razumemo kot prevoz za enega potnika, vključuje tudi tovorna kolesa in druge (električne) tovorne rešitve za prevoz blaga za dostavo ali za prevoz otrok s strani družinskih članov. - V zasebni ali javni lasti
Mikromobilnost so lahko zasebna ali javna/najeta vozila. Nekateri načini mikromobilnosti so dobro uveljavljeni, kot sta hoja in kolesarjenje, vendar je koncept mikromobilnosti resnično pridobil na veljavi s širjenjem sistemov javne izposoje koles v letu 2010 in v zadnjem času s pojavom električnih skirojev za souporabo v mestih po vsem svetu, kar je omogočilo kratkotrajno, enosmerno, skupno uporabo teh načinov prevoza. - Povezovanje z javnim prevozom
Mikromobilnost je primerna za kratka mestna potovanja in zagotavlja povezave z (javnim) prevozom. Mikromobilnost je ključna za zagotavljanje intermodalnosti (uporaba več načinov za dokončanje potovanja): za povezavo od doma do najbližje avtobusne ali železniške postaje, pristanišča za trajekte ali parkirišča Park & Ride (parkiraj in pelji) ter za dokončanje potovanja do končnega cilja: šole, službe, trgovine itd.
Električni avtomobili in električni motorji se ne štejejo kot način mikromobilnosti. Mikromobilnost poudarja uporabo manjših, lažjih vozil, ki se zlahka premikajo skozi območja v gneči in ponujajo bolj trajnosten način prevoza za mestne prebivalce. Mikromobilnost je odgovor na prometne zastoje na ulicah in onesnaženje, saj ponuja kompaktne, okolju prijazne načine prevoza za potovanja na kratke razdalje.